Projekt EIP: Prilagoditev pridelave grozdja na podnebne spremembe in ohranjanje biodiverzitete

Pri pridelavi grozdja se vinogradniki iz leta v leto srečujejo z vedno večjimi izzivi, kako ublažiti posledice podnebnih sprememb, ki se izražajo z močnejšimi neurji s točo. Prav tako je izziv, kako zmanjšati uporabo FFS, zlasti z opustitvijo rabe herbicidov,in zmanjšati pojav erozije v vinogradih. Tako smo partnerji projekta vsebino preskušanja razdelili v tri sklope:

• Preprečevanje erozije tal v vertikalnih nasadih z opuščanjem herbicidov.
• Oskrba tal in brežin v terasnih sistemih z ohranjanjem biodiverzitete, pomembne za ohranjanje travniških habitatov.
• Vpliv protitočnih mrež na dozorevanje, kakovost in zdravstveno stanje grozdja ter kakovost vina.

Projekt je v zaključni fazi, v kateri opravljamo diseminacijo rezultatov in pripravljamo tehnološka navodila za oskrbo tal ter pride lavo grozdja po rezultatih projekta. Projekt traja tri leta in se bo zaključil januarja 2024. V nadaljevanju projekta bomo prikazali rezultate za sorto Sauvignon po vseh sklopih..

Preprečevanje erozije tal v vertikalnih nasadih z opuščanjem herbicidov

Na ekološki kmetiji Frešer smo preskušali vpliv različnih načinov obdelave in oskrbe tal v pasu pod trsi (oskrba tal) na bolezni ter erozijo tal: obdelava tal s podrezovanjem travne ruše, oskrba tal z nitko in obdelava tal spodrezovalnikom v kombinaciji z »rol lhackerjem«. Prav tako smo preskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (briketirana) z uporabo deponatorja in gnojenja po površini brez deponatorjana intenzivnost rasti travne ledine.

Prvi rezultati so pokazali, da je največ erozije pri obdelava tal spodrezovalnikom v kombinaciji z »rollhackerjem«, najmanj erozije je pri obdelavi tal s podrezovanjem trav ne ruše (»lama«). Vsekakor priporočamo kombinirano oskrbo tal pod trsi z obdelavo in oskrbo z nitko. Izbira načina oskrbe tal pod trsi je v veliki meri odvisna od količine padavin. Prve ugotovitve tudi kažejo, da pri različnih načinih oskrbe tal ni bilo razlik pri razvoju glivičnih bolezni.

Na kmetiji Gjerkeš smo preskušali vpliv različnega časa oskrbe tal pod trtami z nitko na bolezni vinske trte. Preskušali smo naslednje načine: a) redna košnja pod trtami ob vsakokratnem mulčenju (4- do 5-krat letno), b) košnja trave pod trtami 1-krat letno, c) košnja trave 3-krat letno (spomladi pred cvetenjem maja, po cvetenju junija, v fazi zorenja 14 dni pred trgatvijo). Rezultati so pokazali, da različni načini oskrbe tal pod trsi (zelo ozki pas) niso statistično vplivali na sestavo travne ruše pod trsi. Prav tako ni bilo vpliva na pridelek in zdravstveno stanje grozdja. Na kmetiji Martinčič smo organizirali diseminacijo, prenos dobrih praks. Predstavili smo rezultate projekta in organizirali predstavitev mehanizacije za oskrbo tal pod trsi.

Oskrba tal in brežin v terasnih sistemih z ohranjanjem biodiverzitete, pomembne za ohranjanje travniških habitatov

V okviru operacije smo s poskusi preverili vpliv različne oskrbe tal na biodiverziteto medvrstnega prostora v vinogradu, zasajenim v terasah, in jih primerjali med seboj. Ugotavljali smo ugoden vpliv pozne košnje brežin teras na biotsko raznovrstnost. Ugotavljamo namreč, da lahko vinogradi s terasami pri večjih naklonih (višja brežina) doprinesejo k ohranjanju biotske pestrosti.

Na kmetiji Zavec smo preskušali različne načine oskrbe tal brez uporabe herbicidov in oskrbo brežin s specialnim mulčerjem ter spletvenikom za oskrbo zunanjega dela vrste na terasah. Preskušali smo naslednje načine: a) redna košnja pod trtami ob vsakokratnem mulčenju (4- do 5-krat letno), b) košnja trave pod trtami 1-krat letno, c) košnja trave 3-krat letno (spomladi pred cvetenjem maja, po cvetenju junija, v fazi zorenja 14 dni ped trgatvijo). Na kmetiji Gorjup smo preskušali različne čase oskrbe brežin in njihov vpliv na razvoj pomembnih habitatov, in sicer: a) oskrba brežin (mulčenje) pred cvetenjem trav na brežinah in po trgatvi (2-krat letno), b) oskrba brežin (mulčenje) po cvetenju trav na brežinah (1-krat letno).

Prvi rezultati kažejo, da je za ohranjanje biotske raznovrstnosti travniških habitatov priporočljiva oskrba iz prve variante (2-krat letno), saj smo v popisu habitatov ugotovili bistveno bolj ugodno stanje travniške ga habitata. Zlasti je bilo manj invazivnih rastlin. 

SKLOP 3: Vpliv protitočnih mrež na dozorevanje, kakovost in zdravstveno stanje grozdja ter kakovost vina

S postavitvijo protitočnih mrež lahko bistveno omilimo škodo po toči in to je eden izmed pomembnih ukrepov blaženja posledic ujm zaradi podnebnih sprememb. Protitočne mreže zagotavljajo stabilno pridelavo, pri čemer smo ugotavljali optimalni čas postavitve mreže in vpliv mreže na kakovost dozorevanja grozdja ter pojav bolezni (oidi ja) na sortah Modri pinot in Sauvignon. Postavitev protitočnih mrež je izvedena vertikalno (navpično) ob listni steni trsov z variacijami glede na razvojne faze vinske trte. V tem sklopu protitočnih mrež smo spremljali parametre: vpliv na osvetlitev listne površine in asimilacijo, vpliv na zmanjšanje sončnih ožigov na grozdnih jagodah, monitoring glivičnih bolezni (peronospora, oidij) indinamika dozorevanja grozdja (pod in izven mreže) ter izvedli senzorično oceno aromatskega profila vina pri sortah Modri pinot in Sauvignon ter fenološke zrelosti pečk in vsebnost antocianov pri Modrem pinotu. Poskus smo zasnovali na kmetiji Frešer v Ritoznoju na Modrem pinotu v treh različnih kombinacijah: a) dvig mreže (mesec dni pred trgatvijo), b) mreža do trgatve in c) kontrola brez mreže. Trte smo obremenili na šest odgnanih poganjkov in opravili razlistanje v coni grozdja v začetni fazi barvanja. Rezultati so pokazali, da protitočna mreža vpliva na maso jagod, saj je bila masa sto tih jagod v času dozorevanja najmanjša pri obravnavanju, kjer je bila protitočna mreža do trgatve, ne vpliva na vsebnost sladkorjev v grozdju v času dozorevanja, vpliva na vsebnost skupnih titracijskih kislin, saj so bile najmanjše pri obravnavanju, kjer ni bilo protitočne mreže, vendar statistično značilno teh tez nismo dokazali. Kjer je protitočna mreža, je pH vrednost manjša, saj je bila manjša pri obravnavanjih, kjer je bila protitočna mreža do trgatve, in prav tako tam, kjer so mrežo dvignili 15. avgusta 2021. Največja razlika je bila med obravnavanji, kjer ni bilo protitočne mreže in kjer je bila do trgatve, saj so bile v predzadnjem vzorčenju statistično značilne razlike. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da protitočna mreža vpliva na maso jagod, saj je pod mrežo le-ta manjša, skupne titracijske kisline so večje pod mrežami. Protitočne mreže vplivajo na pH vrednost, saj je vrednost manjša, kjer so protitočne mreže.

Kemijska analiza vina modrega pinota, pridelanega iz grozdja z različno stopnjo senčenja s protitočno mrežo

Analize skupnih polifenolov in antocianov vina so pokazale, da zasenčenost vinskih trt s protitočno mrežo ni imela statistično značilnega vpliva na vsebnost skupnih polifenolov v vinu. Dvig protitočne mreže v času dozorevanja grozdja pa je statistično značilno povečal vsebnost skupnih antocianov v vinu v primerjavi s kontrolo brez pokrivanja grozdja s protitočno mrežo. Tudi intenziteta barve vina je v tem obravnavanju nekoliko večja, a razlike so bile statistično neznačilne.

Vino, pridelano iz grozdja iz obravnavanj s stalno pokritostjo s protitočno mrežo in z dvigom protitočne mreže med dozorevanjem grozdja, je imelo statistično značilno višje vsebnosti višjega alkohola 1-heksanola in acetatnih estrov višjih alkoholov, in sicer heksilacetata in izoamil acetata v primerjavi z vinom, pridelanim iz grozdja kontrolnega obravnavanja. Pri vsebnosti estrov in standardnih kemičnih parametrih nismo zaznali statistično značilnih razlik.

Zaključki

Podnebne spremembe z višanjem povprečnih letnih temperatur, pomanjkanjem in neenakomerno razporejenostjo padavin ter drugih nenadnih ekstremnih vremenskih pojavov (toča, pozebe) prinašajo nove izzive v vinogradništvu in pri pridelavi vina ter zahtevajo prilagoditev vinogradniških praks.

Enoletni poskus je pokazal, da je ukrep dvig protitočne mreže v času dozorevanja grozdja sorte Modri pinot s povečanjem sinteze antocianov in posledično nekoliko večjo intenziteto barve ter vsebnostjo skupnih kislin v vinu pomembno prispeval k povečanju kakovosti vina modri pinot v zmernem podnebju Slovenije. Senčenje grozdja sorte Modri pinot s proti točno mrežo, tako delno (do začetka dozorevanja) kot tudi do konca trgatve, pomembno poveča vsebnost nekaterih estrov (heksilacetata, izoamil acetata) in višjega alkohola 1-heksanola v vinu, ki prispevajo k aromi vina modri pinot.

S podnebnimi spremembami se povečuje delež sladkorja v grozdnem soku in zmanjšuje vsebnost skupnih kislin v grozdnem soku, kar se odraža v višji vsebnosti alkohola in manjši vsebnosti skupnih kislin v vinu. Ukrep dvig protitočne mreže v času dozorevanja grozdja sorte Modri pinot letnika 2021 se je tako s pozitivnim vplivom na vsebnost skupnih antocianov, hlapnih spojin in skupne vsebnosti kislin v vinu izkazal za uspešen ukrep za delno blažitev podnebnih sprememb v pridelavi vina.

Za jasno potrditev rezultatov enoletnega poskusa, bi bilo nujno spremljati poskus še dve do tri leta ter oceniti. vpliv uporabe protitočne mreže na kakovostne parametre vina Modri pinot in s tem ovrednotiti njen dolgoročni vpliv. Kljub temu, da z oceno skupnega vtisa po Buxbaum-u nismo ugotovili bistvenih razlik med vini posameznih obravnavanj, ocene posameznih senzoričnih parametrov nakazujejo določene razlike. Pri oceni barve ter kakovosti vina izstopa isto obravnavanje, in sicer »dvig mreže 15. avgusta«. Termin dviga mreže tudi sovpada z začetkom zorenja grozdja. Spuščena mreža pred tem terminom verjetno ščiti pred negativnimi učinki vročinskih valov in direktnega obsevanja grozdja, kasnejši dvig mreže pa omogoča boljšo osvetljenost grozdja v času zorenja.

Izkušnje – priporočila pridelovalca, svetovalca, raziskovalca pri ekološki pridelavi grozdja

Priporočilo za medvrstno razdaljo je vsaj 2,5 m; razdalje v vrsti 0,9 m, še boljše 1,0 Jesensko zatiranje plevela v žitih. FLASH 500 SC • Visoko učinkovito zatiranje širokolistnega plevela in navadnega srakoperca • Dvojna moč delovanja: talni in foliarni herbicid s podaljšanim delovanjem • Dolgčas uporabe pred ali po vzniku posevka www.metrob.si m; pri obnovi močnejše sidranje in močnejša zgornja armaturna žica, sajenje trsa ob stebru, ravna debla; na vetrovnih legah – poškodbe mreže ob stebrih, potrebna posebna zaščita; nasadi z mrežami – lažje obvladovanje zelenih del (zatikanje mladik), manj poškodb od divjadi, ptic, žuželk; ni bilo težav s peronosporo, oidij bolj problematičen; pri oskrbi tal razlike med leti glede na količino padavin (sušna leta – več mehanske obdelave tal); na leto vsaj dvakrat mehanska obdelava tal pod trtami (v vrsti); več pozornosti nego vanju tal – setev posebnih travnih mešanic (pestrost trav-biodiverziteta); vina, pridela na iz grozdja pod mrežami v letu 2021, izrazito sortna in sveža (nižji pH, višja kislina); vina v ekološki pridelavi – kompleksnejša, izražajo rastišče, prijaznejša do potrošnika.

Andrej Rebernišek vodja projekta (1), Borut Pulko (2), Janez Valdhuber (2), Franci Čuš (3), Mateja Potisek (3), Anastazija Jež Krebelj (3), Boštjan Saje (3), Matej Rebernišek (1), Doroteja Podkrajšek (1), Jasna Berlak (1)

(1) KGZS Zavod Ptuj, (2) Univerza Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, (3) Kmetijski inštitut Slovenije Fitofarmacevtska sredstva uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu.

Partnerji v projektu: KGZS Zavod Ptuj vodilni partner, UM FKBV, KIS, Vinarska zadruga Haloze z.o.o., kmetija Frešer Albina, kmetija Zavec Patrik, kmetija Žnuderl Matjaž, kmetija Gorjup Nejc, kmetija Gjerkeš Leon, Martinčič d.o.o.

KGZ Brošura in članek v reviji Kmetovalec